Tiskani materiali

Tu vam ponujamo brezplačen nabor tiskanih materialov, ki jih lahko uporabite za osebno dodatno izobraževanje o ločevanju odpadkov ali v druge promocijske namene.

VARUJEM

Vse več odpadkov


Z naraščanjem potrošnje narašča tudi količina odpadkov. Že bežen pogled na naše nakupovalne vozičke razkrije, da bo precejšen del njihove vsebine končal med odpadno embalažo ali drugimi odpadki. Ob nakupu novih kosov oblačil in obutve moramo zanje narediti prostor v omarah, zato stare kose običajno zavržemo. Vse večji delež odpadkov predstavljajo tudi odslužene električne in elektronske naprave, brez katerih si ne moremo več predstavljati življenja.

Dobra novica je, da se količina komunalnih odpadkov zmanjšuje. Po podatkih Eurostata je vsak prebivalec Evropske unije v letu 2014 v povprečju ustvaril 475 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je 1,3 kilograma na dan. V Sloveniji smo bili z dnevno količino 1,2 kilograma komunalnih odpadkov na prebivalca celo malo pod evropskim povprečjem.

Podatki kažejo, da vse več pozornosti posvečamo ločevanju odpadkov, ki se jih da reciklirati in ponovno uporabiti. Še vedno pa smo daleč od ideala, to je, družbe, ki ne proizvaja odpadkov. Ta vizija predvideva prehod od odlaganja odpadkov h gospodarjenju s surovinami. Odpadki so namreč lahko vir surovin, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.

Zdravju in okolju škodljivo


Nekateri odpadki, kot so odslužene električne in elektronske naprave, baterije, akumulatorji itd., lahko ogrožajo naše zdravje, če so neustrezno odloženi. Televizijski sprejemniki pogosto vsebujejo svinec, ki je zdravju škodljiv. Ob stiku z odpadki, ki vsebujejo svinec, so ogroženi ledvice, živčevje in reproduktivni organi ljudi, pri majhnih otrocih pa tudi duševni razvoj.

Električne naprave, kot so hladilniki in zamrzovalniki, lahko vsebujejo okolju škodljive pline. Potencialno škodljive za okolje so tudi odslužene baterije, saj lahko vsebujejo nevarne snovi, kot sta živo srebro in kadmij. Nepravilno odloženi nevarni odpadki ogrožajo zdravje ljudi in okolje. Nevarne oz. strupene snovi lahko onesnažijo podtalnico ali se nabirajo v organizmih, ki jih uporabljamo v prehrani.

Z recikliranjem in pravilnim ločevanjem odpadkov lahko vsak od nas prispeva k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov v ozračje ter s tem tudi k boju proti podnebnim spremembam.

Varovanje naravnih virov


Zaloge naravnih virov so omejene in vidno kopnijo. Eden od načinov ohranjanja naravnih virov je recikliranje že uporabljenih izdelkov, iz katerih lahko pridobimo nove surovine.

Globalna poraba surovin trenutno znaša okrog 70 milijard ton letno, kar je dvakrat več kot pred 30 leti. Po ocenah strokovnjakov bodo potrebe po surovinah oz. virih, če bodo naraščale z enako hitrostjo, do leta 2030 dvakrat večje od sedanjih. Evropska komisija opozarja, da si tako razsipnega izrabljanja virov ne moremo več privoščiti. S pretiranim izkoriščanjem naravnih virov okolju povzročamo nepopravljivo škodo.

S ponovno uporabo že uporabljenih surovin razbremenimo okoljein ohranjamo podnebje. Dodatne koristi recikliranja predstavljajo na novo ustvarjena delovana mesta, saj izračuni Evropskega urada za okolje kažejo, da bi s predelavo 70 odstotkov odpadkov do leta 2030 v Evropi lahko ustvarili več kot 800 tisoč delovnih mest.

Dobro je vedeti

Zakaj varujem


Razgradnja plastenke na odlagališču lahko traja tudi do tisoč let.

Za proizvodnjo ene tone papirja potrebujemo tri tone lesa.

Za pridobitev ene tone aluminija je potrebnih 26 ton surovin, med drugim aluminijeve rude, jalovine in premoga. Za tono recikliranega aluminija pa so potrebne le štiri tone surovin, med drugim odpadni material (npr. aluminijasta ogrodja starih koles), električna energija in surova nafta.

Z energijo, ki jo prihranimo z recikliranjem ene pločevinke, bi stovatna žarnica svetila štiri ure.

Z energijo, ki je potrebna za izdelavo ene nove pločevinke, bi lahko izdelali 20 recikliranih pločevink.

kaj ločujem


Podjetje Apple je v letu 2015 zbralo 27.800 ton odpadne električne in elektronske opreme; iz nje so pridobili tono zlata, dve toni srebra in deset tisoč ton jekla (Vir: okoljsko poročilo podjetja za leto 2015).

Pločevinke in druga kovinska embalaža predstavljajo osem odstotkov vseh odpadkov, ki jih pridelajo gospodinjstva.

Steklo je mogoče stoodstotno reciklirati.

Kje zbiram


Okrog 60 odstotkov kartona v Evropi je izdelanega iz recikliranih kartonskih plošč.

Tri četrtine steklenic in steklenih kozarcev, prodanih v Evropski uniji, uporabniki oddajo v reciklažo.

V Sloveniji recikliramo polovico obdelanih komunalnih odpadkov, kar je daleč nad povprečjem Evropske unije, ki znaša 28 odstotkov (Vir: Eurostat, podatki za leto 2014).

Kako uporabim


Za izdelavo ene majice iz sintetične tkanine je potrebnih pet do osem plastenk.

Dresi slovenske nogometne reprezentance so narejeni iz recikliranega poliestra.

Aluminij je zelo trpežna kovina, zato sta še danes v uporabi dve tretjini vsega doslej proizvedenega aluminija.